»Zaradi preteklih vlaganj je bila pogodba ugodnejša za Bled. Vemo, da je grad pogorel po vojni in da so ga od leta 1951 do leta 1961 obnavljali večinoma s sredstvi občine, tako da pravim, če občina ne bi bila tako dober gospodar oziroma tako dober skrbnik, bi lahko bil to grad Kamen.«

»Si pa sam ne znam predstavljati, da bi z denarjem financirali zgolj zgradbo znotraj obzidja brez infrastrukture, ki podpira dejavnost gradu.«

»To je zelo pomembno za vse druge projekte, ki jih še imamo v načrtu. Grad, čeprav ni videti velik, je velika stara hiša, vedno se kažejo nove potrebe, tako da nam dela ne bo zmanjkalo.«

»Se pa na srečanje temeljito pripravljamo, da državi jasno predstavimo, kaj vse je bilo do zdaj na gradu narejeno, da dokažemo, da smo delali vse izključno tako, kot je bilo treba, in da skupaj najdemo rešitev, za prihodnost ne samo Bleda, ampak gradu kot državnega spomenika.«

»Ampak izkazalo se je, da ta taktika ni v redu, ne smemo klečeplaziti pred Ljubljano in čakati, kaj nam bodo ponudili, ampak moramo pač jasno in vnaprej povedati, da naše stališče je, da je grad blejski. In pika.«

»Ti poskusi ministrstva so popolnoma nelegitimni in to, da se Bledu jemlje 1,5 milijona evrov, pa ne Bledu, ampak državnemu spomeniku, in se pretakajo v druge državne spomenike po Sloveniji, s katerimi želi država financirati prenove, so nedopustni. Če se pač občinska oblast, torej vodstvo občine, ne zgane, gremo zdaj na noge pač občinski svetniki in bomo angažirali tudi ulico, če bo treba.«

»Želja je, da ostane v maksimalni meri, kot je zdaj, kajti vemo, da ni samo grad znotraj obzidja, ampak je grad v širšem pomenu besede.«

»Posebej je pomembno sporočilo razstave, ki mora biti jasno vsem, in sicer o pomenu tega, enega najlepših kotičkov slovenske dežele.«

»Prav zato jih upravičeno skrbi, da bo poslej vlaganje v grad in programe počasnejše.«

»Nazaj v grad gre večina. Saj veste, javni zavod dobička nima.«